Ob vhodu v tabor zaplapolata dva viteška prapora, na levi se sonči barvasta markizna ograja, nato se že pokažejo šotori. V osrčju tabora kraljujeta kurišče in kuhinja pod milim nebom z nepogrešljivim kotlom, trinogim žarom, lesenimi zajemalkami in bližnjo jedilnico na prostem. V ogromnem kotlu brbota »čorba«, zelenjavna srednjeveška enolončnica, za nagrado si grajski prebivalci privoščijo še kaj dišečega z žara. Navadno zvečer, preden smuknejo v šotor in se s spalno vrečo zakopljejo v slamo. Največji šotor je vitezova orožarna z razstavljenimi oklepi, meči, orožjem in vsemi potrebščinami, ki naredijo pravega viteza, hkrati pa pritegnejo obiskovalca, da si na glavo povezne čelado, potežka meč, pomeri oklep, se vitezom pridruži v šoli mečevanja ali jih občuduje med borbo s svetlečimi meči, ko se elegantno podijo skoz grajski tabor. Morda katerega oslepi kakšen srebrnik ogrskega kralja Matije Korvina iz bližnje kovnice novcev ali pa se na drugem koncu tabora merijo v lokostrelstvu s tarčo Turkom, sovražnikom krščanskega sveta.