Projekt Rutar, ki ga je financirala Evropska unija, je potekal na zaokroženem območju desetih vasi, imenovanih Rute. Vasi ležijo nad čudovito dolino Iške na nadmorski višini nad 800 metrov. Pravijo, da so Rute nastale iz imena Srute, ker so tam včasih živeli reveži in iz tega izhaja tudi rek Rutarji so srutarji. Vitrino sodelovanje z Rutarji sega v leto 1997, ko so tam prvič izvedli mednarodni prostovoljni delovni tabor in delavnico kreativnega pisanja. Domačini so takrat pokazali veliko zanimanja za nadaljnje sodelovanje, zato je Vitra, Center za uravnotežen razvoj iz Cerknice, skupaj z občino Velike Lašče kandidirala na razpis Evropske unije in dobila potrjen projekt Rutar. Konkurenca je bila velika, saj so bili od 63 prispelih projektov potrjeni le trije. Kot je dejal direktor Vitre Bojan Žnidaršič, je bil projekt namenjen revitalizaciji podeželja, aktivnosti projekta pa so prilagodili potrebam in priložnostim domačinov za razvoj Rut. Študijski krožek Turizem na podeželju je z delom začel spomladi, vanj pa je bilo vključenih 10 domačinov, ki so se odločili stopiti na pot turistične ponudbe na tem območju. Božo Zalar iz študijskega krožka si svoje delo predstavlja kot organizator prihoda turistov v te kraje. Možnost vidi v povezavi turizma s podeželjem s kmeti, ki bi obiskovalcem prikazali svoj način življenja in dela, hkrati pa bi domače pridelke in izdelke prodajali. Ciljne skupine so tri; šolska mladina, ki te kraje sicer redno obiskuje, naj bi tu namesto običajne urice preživela ves dan, delovne organizacije pa naj bi poleg ogleda kulturnih znamenitosti dan preživele ob Rašci, ob raznih športnih in drugih zabavnih dejavnostih. Tretja ciljna skupina so pohodniki, katerim bi bile namenjene najmanj tri smeri: kulturna pot, pot od Velikega Osolnika proti Turjaku in večdnevna pot proti Kureščku, Krvavi Peči in Iškemu Vintgarju. Metka Starič z Zavoda za kulturo in turizem »Pr ns« namerava za promocijo Velikih Lašč poskrbeti z organizacijo kratkih in malo daljših izletov, namenjenih družinam z malimi otroki, ter s kulturnimi delavnicami za šolske skupine. Robert Hren iz športnega in turističnega društva je predstavil nekatere novosti, ki jih za obiskovalce pripravljajo v prihodnjem letu. Označili in uredili bodo nekaj kolesarskih poti od malo do bolj zahtevnih, v pripravi pa je tudi kolesarska kartica z zemljevidi poti in kulturnimi znamenitostmi. V društvu bi obiskovalci dobili potrebne informacije, se po rekreaciji preoblekli in seveda nadomestili izgubljene tekočine. Seveda brez kakovostne gostinske ponudbe turizma ne more biti, pri čemer je treba omeniti znano gostilno Kukelj v Velikih Laščah, ki gostom ponuja veliko dobrot, vedno v skladu z meseci in različnimi priložnostmi. Kot je dejala Vanja Damjanič, ki gostilno vodi, je eden od dogodkov, ki ga pripravljajo v tem času, tradicionalna razstava božičnih kruhov poprtnikov, ki bo 23. decembra. Da so udeleženci študijskega krožka pri svojem delu resnično uživali, je potrdila tudi Slavka Petrič, ki je z zgodbo o svoji materi, ki je izdelovala zobotrebce, izrazila zaljubljenost v domači kraj. Kot je dejala, se še vedno spominja materinih besed: »Otroci, oditi morate, zato da se boste lahko vrnili v to našo prelepo dolino.« Kako resnične so te besede, saj, kot pravi Slavka Petrič, se bi rada vrnila nazaj v rojstni kraj. V krajšem kulturnem programu je skupaj s sestro Franjo Sedej tudi zapela, na violini pa se je predstavil Zoran Jelenc, ki se je po 30 letih premora odločil, da spet začne igrati na ta inštrument. Prisotne je ob zaključku srečanja obiskal tudi suhorobarski Miklavž, ki je vsakega obdaril z leseno zajemalko, hkrati pa bil tako duhovit, da nihče ni imel resnega obraza.