Najprej so ukazali pripeljati jedače in pijače za vso veliko množico. Snedli so petnajst merjascev in šest tolstih volov, spili tristo škafov vina in štiri mehove žganja, kar jim je tako razvnelo duhove, da so se ob nenehnem vzklikanju: »Naj živi! Naj živi!« (tega spisa mohor) odpravili do stranišč (beri: bližnjih stopnišč) in skozi luknje zmetali vse, kar je bilo živega v njih, in še dvesto škafov iz skrinj. Od tam jih je kot lahne metulje nosilo do vaške banke in zaukazali so prinesti ves denar, prislužek celega meseca, in iz bližnjega bordela priklicali vse ženske. V prodajalnah so ravnali podobno: da bi nadomestno funkcijo vladarja še bolj uveljavili, so si ukazovali kupiti in razbiti vse, kar je bilo tekočega ali užitnega. Šef pomagaj je sodeloval enako smešno: glasno je spodbujal ženske, naj žejnim po pameti darujejo, ker naj bi bilo v hišah bolj malo skritega, kar so storile na moč neprizadeto, kajti v hišah ni bilo ničesar več, ne kruh ne žito ne moka ne oves, ne sklede ne ponve, ne kovinski in ne leseni možnarji in ne stoli - vse so bile že zdarovale glavam ponorele množice.