Sredina devetdesetih pa do konca desetletja je čas, ko si je britansko glavno mesto pridobilo vzdevek Londonistan. Nadeli so mu ga Francozi, besni zaradi vse večje prisotnosti islamskih radikalcev v Londonu in nemarnosti britanskih oblasti, ki proti njim ni ukrepala. Že v preteklosti je bil London pribežališče disidentov, od leta 1980 pa je postajal vse bolj zavetišče islamističnih skrajnežev, ki so jim uradniki podeljevali azil, ne da bi se jim kaj dosti sanjalo o njihovem početju. Kakor je razvidno iz Nasirijevega pripovedovanja, so bili odnosi med francoskimi in britanskimi obveščevalnimi službami odkriti, toda Francozi so vse bolj začenjali izražati svoje nezadovoljstvo. V racijah doma in v Belgiji so odkrili številke telefonov in telefaksov z zvezami v Veliki Britaniji, Angležem pa so posredovali tudi imena sumljivih oseb. Nekateri francoski uradniki so prepričani, da bi lahko uničili mrežo, ki je organizirala bombne napade leta 1995, in jih celo preprečili, če bi bilo v tistem času v Veliki Britaniji več storjeno. Kmalu po prihodu je Nasiri ponovno stopil v stik z Al Ansarjem, ki so ga zdaj tiskali v Londonu. Med tistimi, ki so sodelovali pri tem časopisu v Londonu pred Nasirijevim prihodom, je bil Rašid Ramda, ki so ga prej videli v Franciji in Belgiji v krogih Gie. Ko je francoski protiteroristični sodnik Jean-Louis Bruguiere od Britancev zahteval, naj aretirajo Ramdo, ` ki so ga hoteli imeti zaradi financiranja bombnega napada na pariški metro, so ti sprva odvrnili, da to ni mogoče, ker v Veliki Britaniji ni storil ničesar protizakonitega. Tovrstne izjave so britanski uradniki sicer pogosto ponavljali. Navsezadnje so Ramdo aretirali, a se je deset let uspešno boril proti temu, da bi ga izročili Francozom, zaradi česar so bili ti vse bolj jezni. Njegov primer zelo lepo ilustrira napetosti med obema državama, ki sta se borili proti terorizmu. Šele decembra 2005 je Britanija Ramdo končno izročila francoskim organom pregona in marca 2006 je bil v Parizu obsojen zaradi bombnih napadov sredi devetdesetih let. V Londonu, kjer sta z njim upravljali tako francoska kot britanska tajna služba, je Nasiri dobil nalogo, naj se vtihotapi med radikalce. Ni dolgo trajalo, ko mu je uspelo priti do mošeje v Finsbury Parku v severnem Londonu. To je bil ključen zgodovinski dogodek, kajti tja je prav takrat prišel Abu Hamza, novi pridigar. Bil je brez enega očesa in obeh rok – namesto ene roke je imel kljuko. Hamza je bil Egipčan, ki je