Zaključna slovesnost se začne s prihodom pokladarjev. Visoko v zraku je na drogu nasajen tudi Poklad, ki je po izgledu spet zgolj slamnata lutka. Plesu in petju ni vedeti konca. Da Ivo igra na liro, ni potrebno posebej poudarjati. Menjata se ples in mečevanje. Vse po vnaprejšnji koreografiji, nič ni naključje. Čez čas se jim prvič pridružijo lepe maškare. Vse dni so bile prisotne v vasi. Njihove poti pa se do sedaj niso nikdar smele križati s potmi grdih maškar, ne s pokladarjevimi. Lepe maškare so v resnično lepih maskah in oblačilih. Dekleta in žene v paru predstavljajo enako masko. So simbol žena in otrok, ki so se v času nevarnosti pred gusarskim napadom zatekli v cerkev in molili. Molitev je zalegla. Legenda pravi, da je neurje potopilo katalonce. Na Lastovu je ostal le sel, ki ga sedaj simbolizira Poklad. Znesli so se nad njim takrat, in tudi letos mu ni bilo prizanešeno. V kolu združeni pokladarji in lepe maškare ob zvokih lire plešejo in plešejo. Ves čas okoli njih v poskoč nem koraku dirjajo mlajši pokladarji z zastavo v rokah, kar daje dogajanju dodaten vtis temperamentnosti! Vzkliki! Petje, vse se stopnjuje do vrhunca. Nastopi čas končnega obračuna. Poklad zagori, rajajo okoli gorečega "maora" in se veselijo. Veselje in zaključek norih lastovskih pokladnih dni, ko je vse dovoljeno in hkrati odpuščeno, se nadaljuje kasneje v sali. Zabava traja vse do zgodnjih jutranjih ur.