Tridesetletni Jeseničan Marko Smolej, ki zadnja leta igra na Bledu, je bil na pravkar končanem svetovnem prvenstvu eden izmed najboljših slovenskih hokejistov. Njegovi neverjetni zadetki, še posebej tisti, ki ga je, ko je imelo naše moštvo igralca manj, zabil Britancem, so zelo vplivali na končne izide. Na uvrstitev Slovenije v kvalifikacije za skupino A. Mnogi imajo to za največji uspeh slovenskega hokeja v vsej njegovi zgodovini. Markov oče, legenda slovenskega hokeja, Franc Smolej, meni drugače: "Največji uspeh je bil prav gotovo osvojitev prvega mesta v skupini B na olimpijskih igrah v Grenoblu leta 1968. Konkurenca je bila takrat znatno močnejša." Franc Smolej, hokejski znanci ga kličejo Frenk, jih šteje oseminpetdeset. Za jugoslovansko reprezentanco je igral petnajst let. Bil je izrazit napadalec. Podobno kot njegovega sina Marka ga je krasila odlična, tako rekoč ruska tehnika. Legendarni jeseniški napad, ki sta ga poleg Frenka sestavljala še Albin Felc in Viktor Tišlar, je igral na devetih svetovnih prvenstvih. Fantje so Jesenicam priigrali petnajst zaporednih naslovov državnega prvaka. Petnajst zvezdic. "To so bili zlati časi jeseniškega in tudi slovenskega hokeja. Vse je bilo urejeno. Bili smo zelo spoštovani," se spominja Frenk, strelec štiriintridesetih zadetkov za državno reprezentanco, za katero je igral med letoma 1961 in 1971. Po končani športni poti je postal funkcionar. Dolga leta je bil tehnični direktor HK Jesenice. Poleg reprezentanta Marka je hokej igral tudi njegov drugi, tri leta mlajši sin Simon, a je že končal kariero. "Nisem hotel delati v stroki. Strokovnjakov smo imeli dovolj. Svojima sinovoma sem želel prek upravniških del zagotoviti čim boljše razmere za razvoj in delo," pravi upokojenec Frenk. "Včasih se je igral veliko lepši hokej. Danes je poudarek na telesni moči, včasih pa je bila bistvena tehnika," nostalgično razglablja.