Enega osrednjih umetnostnozgodovinskih projektov iz programov italijanskih razstavišč v letošnji poletni sezoni, pri katerem sodeluje tudi naš prostor, bodo ta teden odprli v Trentu v Zgornjem Poadižju, namenjajo pa ga širokemu razmahu pozne gotike na področju Alp od Francije do njenega skrajnega vzhodnega obrobja v Sloveniji, in sicer v obdobju stotih let, ki ga začenja leto 1350, tj. čas, v katerem je od rojstva gotike na področju Île-de France minilo že več kot dvesto let, zaključuje pa leto 1450 oziroma obdobje, ko se je gotika prek svoje zadnje, mednarodne faze že umikala renesansi oziroma severnemu realizmu. V Trentu - izza projekta stoji mednarodna skupina strokovnjakov na čelu z Enricom Castelnuovom - so zbrali okoli 180 eksponatov (fresk in tabelnih slik, skulptur, iluminiranih kodeksov, cerkvene opreme, drugih predmetov s področij uporabne umetnosti, orožja idr.) iz Italije in osmih drugih držav, ki bodo dokumentirali preplet burgundskih, lombardskih, beneških, nemških in čeških vplivov na umetnost tako lokalnih dvorov v političnem mozaiku alpskega prostora ob izteku srednjega veka kot tedanjih trgovskih mest in odročnih alpskih središč. Med partnerji projekta je kar 52 muzejev, knjižnic, arhivov in akademij ter 34 cerkva, katedral in samostanov. Prizorišči razstave bosta Škofijski muzej in Torre Aquila (Orlovski stolp gradu Castello del Buonconsiglio). V slednjem se je ohranila znamenita stenska poslikava neznanega mojstra (povezujejo jo s češkim slikarjem Venčeslavom) na temo dvanajstih mesecev v značilnem poznogotskem dvorskem internacionalnem slogu z aristokratsko viteško ikonografijo, ki jo je proti letu 1400 naročil Jurij Liechtensteinski (knezoškof Trenta in pomemben mecen, prav tako češkega porekla, ki pa se je formiral na Dunaju). V drugem predelu Alp, na dvoru hiše Savoia, so delovali vrhunski iluminatorji, denimo Jean Bapteur, in zlatarji, kakršen je bil Jean de Malines, pa tudi slikarji kot Giacomo Jacquerio. Flamski zlatarji, burgundski kiparji in nemški rezbarji so se prek alpskih dolin selili vse do Padske nižine in se specializirali za posebna naročila, denimo za Križanja s severnjaškim navdihom, s področja jezer med švicarskim Ticinom in Lombardijo pa so kiparji potovali vse do Benetk, mesta, ki je po drugi strani s svojo umetnostjo prek Alp vplivalo vse do Nemčije. Na vzhodu Alp se je razvila vrhunska produkcija polihromiranih lesenih oltarjev, tudi po zaslugi mojstrov, kakršen je bil Hans von Judenburg, ki se je iz Štajerske preselil v Bolzano in ki bo na razstavi zastopan z deli iz zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt. Obsežno sekcijo v izboru bodo zasedle tudi t. i. Lepe Madone, upodobitve Marije češkega izvora, ki so se okoli leta 1400 razširile na Tirolsko, Salzburško, Koroško, Štajersko idr. in so zelo pomembne tudi za Slovenijo. Drug umetnik iz nekoliko kasnejšega časa, ki bo prav tako izpostavljen na razstavi in je pomemben tudi za Slovenijo, je eden utemeljiteljev nemškega gotskega realizma in osrednji slikar alpskega prostora sredi 15. stoletja Konrad Laib, katerega krilni oltar hranijo v sv. Juriju na Ptuju. Poseben poudarek so organizatorji namenili uveljavitvi profanih tem v pozni gotiki; v tem kontekstu bodo omenjenim freskam v Torre Aquila začasno pridružili še snete stenske poslikave z legendo o kralju Arturju iz bližine Alessandrie, upodobitve Eneide iz Furlanije ter freske iz Case Antonini Perusini v Vidmu, ki predstavljajo vsebinsko analogijo poslikavi v Orlovskem stolpu.