Nobelova nagrada je Curiejema prinesla slavo, vendar sta jo znanstvenika doživljala predvsem kot oviro za normalno delo: Najino mirno in delu posvečeno življenje je povsem razdejano; ne vem, če se bo še kdaj uravnovesilo, je zapisala Marija. Leta 1904 se jima je rodila druga hči, Eva, ki se je proslavila kot avtorica življenjepisa svojih staršev iz te knjige povzemamo tudi navedbe v pričujočem sestavku (v ležečem tisku). Leta 1905 je dotlej neznani Albert Einstein razvil posebno relativnostno teorijo in s slavno enačbo E = mc pokazal na enakost mase in energije ter posredno tudi na možnost pridobivanja neslutenih količin energije po tej poti. To možnost pa je bilo mogoče izrabiti. O tem je Pierre govoril že leta 1905: Mogoče si je zamisliti, da bi postal radij v rokah zločincev nevarno orožje. Zato se vprašujemo, ali ima človeštvo resnično korist od tega, da izvablja naravi njene skrivnosti, ali je dovolj zrelo, da jih bo koristno izrabilo ali pa so mu morda ta spoznanja v škodo. Nobelova odkritja so značilen zgled: močna razstreliva so pomagala človeštvu ustvariti veličastna dela, v rokah velikih zločincev pa so tudi pošastno uničevalno sredstvo in vodijo ljudstva v vojne…