Da psi ne marajo uniforme in da so alergični na velike torbe in motorje, se je že prepričal in nekajkrat izkusil ostrino njihovih zob. Tudi do nesporazumov je že prihajalo. »Do smrti ne bom pozabil dogodka, ko je poštar iz dostave prinesel nazaj pokojnino, ker je bila stranka v bolnici. Pomotoma mi je na nakaznico, ki sem jo moral odnesti v bolnišnico, napisal, da gospa leži na patologiji, soba ta in ta. Odpravil sem se na patologijo, kjer pa so mi pojasnili, da noben njihov pacient ne more več prevzeti nakaznice. No, k sreči je bil napačen le naslov in sem lahko razveselil pacientko, ki je zelo živa ležala v sobi blizu patologije,« smeje pripoveduje. »Nakopal sem si tudi jezo kmeta, ker sem ubiral bližnjico čez njegov travnik. Maščeval se mi je tako, da je navozil veliko količino gnojnice, v katero sem zagreznil in so me morali potem spirati s tlačnim vodnim čistilnikom. Tega ne moreš kar tako pozabiti.« Vsemu se je že privadil, le pacientov na infekciji ne obišče rad. Tudi obisk pacienta na intenzivnem oddelku ga pretrese. Dobim občutek, da je Miran Koštomaj malce romantična duša, saj mi prizna: »Veselim se, ker je naše mesto že okrašeno. Rad imam ta prednovoletni čas. Še ljudje so bolj prijazni.«