»Bilo je okrog pol osmih, z možem sva ravno gledala televizijo in hotela sem še zaliti rože, ko je prihrumelo. Mislila sem, da bo toča, zato sem en avto zapeljala v garažo,« pripoveduje Irena. »Ko je začelo leteti po zraku, sem bila še na balkonu in sem komaj uspela zapreti vrata.« Drugemu avtu je strešnik razbil vetrobransko steklo. »Tudi pes je moral nekaj dobiti, saj ves čas leži in cvili, ko ga hočem dati v kočo.« Ob našem obisku je ležal v senci korenin skoraj stoletne lipe, ki jo je izruvalo in je padla na dovoz, le nekaj metrov stran od električnih žic.