"Čeprav nekateri svojci ne skrbijo lepo za svojega najbližjega, je ta raje doma, nemalokrat prepuščen samemu sebi. Obiskala sem starejšo gospo, ki živi v kašči, brez redne hrane. Skupaj sva pogledali dom, pa mi je rekla, da je sicer lep in prijazen, a da bo raje še nekaj časa 'životarila', kot da bi šla s svoje zemlje. Nekateri so res tako zakoreninjeni v domačem okolju, da drugje kratkomalo niso srečni," pove Marjana. So tudi primeri, ko so starejši doma obupani in skoraj nepokretni ležijo v postelji, v domu pa se razživijo in postanejo čisto drugačne osebnosti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čeprav čeprav podredni veznik
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
svojci svojec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
skrbijo skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
najbližjega blizek splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
raje raje splošni prislov; primernik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
nemalokrat nemalokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
prepuščen prepuščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
samemu sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
sebi se povratni zaimek; dajalnik
Obiskala obiskati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
starejšo star splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, orodnik
gospo gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
živi živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
kašči kašča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
brez brez predlog; rodilnik
redne reden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
hrane hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
pogledali pogledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pa pa priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rekla reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
lep lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
prijazen prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
a a priredni veznik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
raje raje splošni prislov; primernik
še še členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
životarila životariti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, dvojina, moški spol
s z predlog; rodilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zakoreninjeni zakoreninjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
domačem domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
kratkomalo kratkomalo členek
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
srečni srečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Marjana Marjan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
primeri primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
starejši star splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
obupani obupan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
skoraj skoraj členek
nepokretni nepokreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ležijo ležati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
postelji postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
domu dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razživijo razživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
postanejo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
drugačne drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
osebnosti osebnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar