Ob njej je med 6. in 8. stoletjem ob vznožju gradu nastala naselbina. Kraj je najbolj obogatel s trgovanjem s soljo, ki so jo po reki pripeljali iz Halleina, jo nato pretovorili vozove, od koder so jo po kopnem razvažali naprej. Iz tistih časov je še ohranjena mogočna stavba carinskega urada, ki je zdaj preurejena v center, kjer potekajo razni seminarji in druga izobraževanja. Klet so preuredili v jazz klub, v katerem vsako leto gostijo znane goste, katerih imena so vpisana na plošče na tako imenovani ulici slavnih, ki poteka skozi staro mestno jedro. Za trgovanje s soljo je bilo potrebno tudi skladišče, ki pa zdaj ni več ohranjeno, ampak so tam zgradili šolo. Nad mestom se na hribu v dolžini več kot 1000 m razprostira največji grad v Evropi. Sprehodili smo se med grajskimi poslopji, parki, mostički in uživali čudovit razgled na reko in lepo urejeno mesto. Še isti dan smo obiskali tudi Passau, ki se imenuje tudi Mesto treh rek. Z ene strani ga obliva Donava, v katero se zliva reka Ilz, ki priteče iz bavarskega gozda, z druge strani pa reka Inn in na koncu združita svojo moč v ogromen vodotok, ki teče naprej kot Donava. Ker je ravno prenehalo deževati in se je pokazalo sonce, ki nas je potem spremljalo še ves popoldan, smo se sprehodili po promenadi do točke, kjer se reki stekata in ob tem občudovali trdnjavo na hribu, kjer je bil nekdaj sedež passauskega škofa. Med ogledom starega mestnega jedra smo se ustavili v katedrali sv. Štefana, baročni stavbi, ki se ponaša s skoraj največjimi orglami na svetu (17,774 piščali in 233 registrov) in s katerimi v poletnih mesecih tudi vsak dan koncertirajo. Žal smo koncert zamudili, pa tudi za muzeje, ki jih ni malo, ni bilo več časa. Drugi dan smo pot nadaljevali v Regensburg, ki leži ob sotočju rek Regen, po kateri je dobil tudi ime, in Donave. Je eno najstarejših mest v Nemčiji in ker med 2. svetovno vojno ni bilo poškodovano, je še vedno mogoče videti mnogo znamenitosti, ki kažejo na njegovo bogato zgodovino. Najprej smo si privoščili vožnjo po Donavi do t. i. Walhalle, monumentalne zgradbe na hribu, ki posnema grški Partenon. Do tja smo se morali kar dobro potruditi, ampak bili smo nagrajeni z enkratnim razgledom na Donavo, ki se vije spodaj, in široko obdelano ravnico ob njej. V 12. stoletju je bil v Regensburgu čez Donavo zgrajen kamnit most, ki je popolnoma ohranjen in uporaben še dandanes. Čezenj so jezdili vitezi križarskih vojn na poti v Sveto deželo. Most je odprl glavne mednarodne trgovske poti med Evropo in Benetkami in pomenil začetek zlate dobe za številne regensburške trgovske družine. Poleg mostu je lepo obnovljeno nekdanje skladišče soli. V njem sta restavracija in muzejska zbirka. Nekaj drugih znamenitosti, pred katerimi smo se z drugimi turisti ustavljali tudi mi, so porta pretoria iz rimskega obdobja, mestna hiša in gotska katedrala, ki obiskovalca navduši z ogromnimi barvnimi okni, mi pa smo bili deležni še dogodka, ki nam je omogočil, da smo prostor lahko doživeli ne samo z očmi, ampak tudi z dušo. Olga Pivk