Nato je začutila, da jo vleče skozi strop, dokler ni bila nad bolnišnico, slišala pa je tudi zelo ubrano nežno glasbo. Znašla se je v temnem predoru, na koncu katerega je zaznavala svetlobo. Ko je prispela do konca, je spoznala, da leži na travi, obdana z drevesi, rožami, ljudmi in močno svetlobo, tudi ljudje so sijali. Občutila je silno ljubezen, začela je prepoznavati nekatere ljudi, srečala je že zdavnaj umrli sošolki in babico. Z njima ni mogla govoriti, vendar je čutila, da se med njimi pretaka ljubezen. Preplavili so jo občutki miru in zazdelo se ji je, da ima življenje smisel.