Morda je to le moja izkušnja, a v pogovoru na štiri oči je bil zadnje leto še vedno zelo prijeten in iskriv sogovornik. So pa ljudje včasih že opazili, da ga je tu in tam zapustil predvsem spomin. Ni bilo dobro znamenje, a kljub temu je le malokdo pričakoval, da bo kmalu po 70. letu že ležal na postelji v Lambrechtovem domu. Novica o kapi je bila presenečenje, a tudi molitve faranov so gotovo pripomogle k temu, da je v kritičnih trenutkih zdržal še eno leto. Tisti, ki so ga v zadnjem času obiskali, so povedali, da so videli iskro življenja v njem, predvsem pa so največ o pogumu in volji tega moža izvedeli, ko jih je prijel za roko in močno stiskal, kot bi hotel reči: "Držite se, ne obupajte!" In kot duhovnik bi dodal: "Bog je z vami do konca sveta!" Ker največji in najlepši je Arhi bil, ko je ljudem govoril o Bogu. O tem, čemur je posvetil svoje življenje že v ranem otroštvu, ko se je odločal za duhovniški poklic, in potem ko je v 60. letih tudi odločno stopil na to pot.