In kako je izgledalo »tisto najlepše«? Tudi zanj je bila stara opazovalka v glavnem prikrajšana, saj je večino dogajanja zakrivala visoka trava. Kar se je videlo, pa lahko s pisateljevo pomočjo obnovimo. »Nato je Rozalka vstala, objestno zakrilila z rokami kot ptica, se sklonila navzdol, slekla kos spodnjega perila in ga smeje obesila na bližnji grm. Spet je legla v travo in Belački zakrila pogled.« A kar je slednja kljub temu videla je bilo »golo in migalo je v travi …« In spet sta se za trenutek prikazala iz nje kot iz valov. »Fant je Rozalko znova objel, jo poljubil po licih in prsih, ji začel poljubljati drobno vzboklino na vratu. Potem se je znova sklonil, zdrsel z dlanjo čez napete, rožnate dojke, jih pobožal in poljubil. Nato sta padajoče izginila v travi, ki je v žaru sonca vztrepetala v nežnem valovju ljubezenske naslade.«