veleplakatih), da hočemo »nekaj, o čemer smo slišali, da je dobro, namesto da bi zaupali pričevanju lastnih čutov«. In že Lukrecij je menil, da je oglaševanje ravno zato tako usodnega pomena, ker so »ljudje dovzetni za sugestije.« Tako nas neka stvar ne zanima več, če drugi o njej govorijo slabo ali »pride iz mode«, torej si je drugi ne želijo več. Lukrecij je spesnil pravo odo antipotrošništvu, v kateri prihodnje rodove in zanamce opozarja, da »je za srečo dovolj že, če s prijatelji ležemo v travo«. Epikur je stoletja pred Lukrecijem ostro obsodil podjetja (obrtnike), ki »zgolj spodbujajo umetne želje pri ljudeh, saj ti sami ne uvidijo svojih resničnih potreb«.