Moral sem daleč naokrog, da sem prišel k tistim hišam, ki so bile za tisto cesto in ograjo videti, kot da so tam čisto po pomoti in odveč. Vse so bile bolj bajte kot hiše, le ena se je ponašala z obnovljeno fasado. Sklenil sem, da grem tjakaj. Bila je ograjena z navadno žičnato ograjo, dva stebra iz lesa sta že gnila in sta ko sta se nagnila k tlom za sabo potegnila tudi mrežo, da je v njej zijala velika luknja. Stopil sem na manjši travnik, ki je ločeval ograjo od hiše, ko je velik pes neznane starosti a po laježu sem ugotovil, da je že prava starina skočil predme, in ko sem otrpel za vsak primer obstal, je legel v travo, kot bi hotel reči: niti koraka več. In ga tudi nisem storil.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Moral morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
naokrog naokrog splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
k k predlog; dajalnik
tistim tisti kazalni zaimek; ženski spol, množina, dajalnik
hišam hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
tisto tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
cesto cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ograjo ograja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
pomoti pomota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
odveč odveč splošni prislov; nedoločena stopnja
Vse ves celostni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
bolj bolj splošni prislov; primernik
bajte bajta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
le le členek
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ponašala ponašati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
z z predlog; orodnik
obnovljeno obnovljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
fasado fasada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Sklenil skleniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
grem iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
tjakaj tjakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ograjena ograjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
žičnato žičnat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
ograjo ograja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, imenovalnik
stebra steber samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
lesa les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
že že členek
gnila gniti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
in in priredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
ko ko podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nagnila nagniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
k k predlog; dajalnik
tlom tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, dajalnik
za za predlog; tožilnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
potegnila potegniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
mrežo mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
zijala zijati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
luknja luknja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Stopil stopiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
manjši majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
travnik travnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ločeval ločevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ograjo ograja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pes pes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
neznane neznan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
starosti starost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
a a priredni veznik
po po predlog; mestnik
laježu lajež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
ugotovil ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
prava pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
starina starina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
skočil skočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
predme predme osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
otrpel otrpel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
obstal obstati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
legel leči glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
travo trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
hotel hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
reči reči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
niti niti členek
koraka korak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
več več splošni prislov; primernik
In in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
storil storiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Purgarji
avtor: Vinko Vasle