Prehlad največkrat traja od pet do sedem dni, gripo pa bomo pozdravili v tednu dni. Pri obeh boleznih se lahko zaplete, če ju ne zdravimo oziroma če ju prekmalu nehamo zdraviti. Pri prehladu se lahko vnamejo obnosne votline (sinusi) ali pa srednje uho. Zaradi obojega je treba k zdravniku. Pri gripi so lahko zapleti smrtno nevarni, če jih ne jemljemo dovolj resno. Največkrat se razvije pljučnica ali bronhitis. Zato je, ne glede na to, ali gre za prehlad ali za gripo, nujno, da ležemo v posteljo in damo s tem organizmu priložnost, da se temeljito upre napadalcem. Tako se bomo tudi prej in bolje pozdravili.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prehlad prehlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
traja trajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
pet pet glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
sedem sedem glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
gripo gripa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pozdravili pozdraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
tednu teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Pri pri predlog; mestnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, mestnik
boleznih bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zaplete zaplesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
zdravimo zdraviti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
oziroma oziroma priredni veznik
če če podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
prekmalu prekmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
nehamo nehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zdraviti zdraviti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Pri pri predlog; mestnik
prehladu prehlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vnamejo vneti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
obnosne obnosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
votline votlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
sinusi sinus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
srednje srednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
uho uho samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
obojega oboj celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
k k predlog; dajalnik
zdravniku zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Pri pri predlog; mestnik
gripi gripa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zapleti zaplet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
smrtno smrtno splošni prislov; nedoločena stopnja
nevarni nevaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
jemljemo jemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
resno resno splošni prislov; nedoločena stopnja
Največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razvije razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pljučnica pljučnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
bronhitis bronhitis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
prehlad prehlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
za za predlog; tožilnik
gripo gripa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nujno nujno splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
ležemo leči glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
damo dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
organizmu organizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
priložnost priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
temeljito temeljito splošni prislov; nedoločena stopnja
upre upreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
napadalcem napadalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
prej prej splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
bolje dobro splošni prislov; primernik
pozdravili pozdraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar