A takrat, ko nam je hudo, se na to ne oziramo. Moramo pretočiti tistih nekaj solz, včasih tudi cele reke, da se pomirimo. Včasih to traja le nekaj trenutkov, včasih nekaj mesecev, a mine vedno, četudi je naša bolečina ogromna in naše srce boli in trpi, kot bi ga hotelo raznesti. Pozabiti teh bolečih reči ne moremo ali nismo sposobni, nato pa se sčasoma sprijaznimo z dejstvi in začnemo s tem živeti. Takrat nam je lažje. A kljub temu se večkrat spomnimo na to in takrat lahko v miru zajočemo. Slabi spomini vedno živijo v nas, a pridejo na plan le, če jim mi to dovolimo. Včasih si moramo vzeti čas zase, iti v naravo ali pa kar leči na posteljo in se spomniti vsega, kar nas je v življenju že doletelo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
A a priredni veznik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hudo hudo splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
oziramo ozirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pretočiti pretočiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
solz solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
cele cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
reke reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pomirimo pomiriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
traja trajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
le le členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
trenutkov trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
mesecev mesec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
a a priredni veznik
mine miniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
četudi četudi podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
bolečina bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ogromna ogromen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, množina svojine
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
boli bol samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
trpi trpeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
hotelo hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
raznesti raznesti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Pozabiti pozabiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
bolečih boleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
reči reč samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ali ali priredni veznik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
sposobni sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sčasoma sčasoma splošni prislov; nedoločena stopnja
sprijaznimo sprijazniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
dejstvi dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
živeti živeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lažje lahek splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
A a priredni veznik
kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
spomnimo spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zajočemo zajokati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Slabi slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
spomini spomin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
a a priredni veznik
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
plan plan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
le le členek
če če podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dovolimo dovoliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vzeti vzeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zase zase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
iti iti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
leči lečiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spomniti spomniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vsega ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
že že členek
doletelo doleteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar