V celotnem podvigu sta bili le dve tehnično res zahtevni fazi. Prva je bila demontaža skalovja avgusta 2000, ko se je izkazalo, da spoji in stiki niso povsod izvirno Robbovi. Na eni tretjini so bile skale v 50. ali morda že v 30. letih prejšnjega stoletja namreč že demontirne, nekajkrat preložene in potem vezane s čisto cementno malto, sidra pa so imela obliko lastovičjega repa. Na drugih dveh straneh, kjer se to ni zgodilo, je šlo pozneje pri demontaži vse gladko. Morali so tudi loviti rok 15. september, ko bi lahko izvirnik postavili na sedanje mesto že pred dokončanjem povezovalnega trakta Narodne galerije. Ni torej čudno, če se jim je takrat ena od skal, po razpoki, ki je bila v kamnini že od prej, celo razklala.