Madež na volilni nedelji. Kot je znano, je Sindikat novinarjev Slovenije 2. septembra sprejel sklep o napovedi splošne stavke, za katero je glasovalo 68 odstotkov članstva. Sprva so jo načrtovali za drugo polovico meseca, potem pa so se 21. septembra na presenečenje mnogih odločili, da jo izpeljejo na volilno nedeljo. Zakaj prav na tako pomemben dan? Bi se v tujini lahko zgodilo kaj takega ali je to mogoče samo v Sloveniji? Repovž podatkov, da bi novinarji v tujini stavkali tudi na volilni dan, nima, po nekaterih tamkajšnjih odzivih pa se mu to ne zdi nič nenavadnega: 'Novinarji seveda stavkajo v času pomembnih dogodkov: božičnih praznikov, nogometnih prvenstev, pred volitvami.' Sindikat je ob podpori novinarskega društva od GZS zahteval, da prekliče enostranski odstop od kolektivne pogodbe in da se združenje za tisk o tem takoj začne pogovarjati s sindikalnimi predstavniki. Na zbornici so v petek, prvega oktobra, sicer privolili v pogajanja, vendar ne o stari, temveč novi kolektivni pogodbi, česar pa sindikat ni sprejel. Prav tako je zavrnil predlog GZS o javnem pogovoru obeh strani, ki bi ga prenašala nacionalna televizija in radio. K preprečitvi stavke ni pripomoglo niti posredovanje premiera Ropa nesposredno pri predsedniku zbornice Jožku Čuku, naj se vendarle pogajajo o stari kolektivni pogodbi. Povsem mogoče je, da je obveljala volja Foruma 21, katerega vdani član je Čuk. Kompromisa konec prejšnjega tedna očitno niso želeli skleniti niti v novinarskem sindikatu, saj je stavkovni odbor že v soboto sporočil, da ne glede na razvoj dogodkov ni nobene možnosti, da bi stavko, ki se je začela v nedeljo, preklicali pred ponedeljkom, in da bo ta trajala do izpolnitve njihovih zahtev. K stavki na volilno nedeljo naj bi v sindikatu najbolj hujskala zastopnica Delovih novinarjev Mija Repovž. Ta je v zadnjem času pri svojih stališčih naredila pravi salto mortale. V prvi polovici devetdesetih, ko so posamezni novinarji začeli opozarjati na negativne plati slovenske lastninske tranzicije in napovedali, da bo ogrozila preglednost družbe ter samostojnost in neodvisnost medijev, je bila Repovževa odločno na strani direktorjev, ki so brezobzirno lastninili družbeno premoženje, potem pa je na lepem obrnila ploščo in postala prva Delova sindikalistka...