Leta 1876 je pripotoval na Sicilijo mladi poslanec toskanskega parlamenta Leopoldo Franchetti. Prevzeli so ga lepota Palerma, sijaj njegovih baročnih palač, vljudnost in domačnost ljudi, sončno vreme in čudovit vonj nasadov pomarančevcev in limonovcev. Toda kmalu je moral zapisati v svoj dnevnik: "Tistemu, ki je pripotoval na Sicilijo, se mora ta otok dozdevati najlepši kraj na svetu. Toda ko začne kasneje prebirati časopise in poslušati pogovore, se začne polagoma okoli njega vse spreminjati. Sliši, da je bil čuvaj sadovnjaka ubit s strelom od zadaj samo zato, ker je lastnik najel njega in ne nekoga drugega. Drugje zve, da so ubili mladega moža, ki je želel v Palermu ustanoviti šolo za otroške negovalke, ker se je nekdo zbal, da bi si s tem pridobil preveč vpliva med prebivalstvom. Nekdo mu pove zgodbo o bivšem duhovniku, ki je postal vodja bande in ki je pred smrtjo izpovedoval svoje žrtve. Po določenem številu teh zgodb začnejo nasadi pomarančevcev in limonovcev dišati po truplih." Na otoku je vladal zakon lupare, dvocevne lovske puške s kratko prirezano cevjo, s katero so nekoč pobijali volkove.