Da gre bolj za strankarsko prerivanje okrog tega, katera med njimi se bo javnosti kazala kot največja zaščitnica Tolmincev in Trentarjev, kot za resen premislek o morebitnih napakah v popotresnem zakonu, kažejo tudi predlogi sklepov, ki naj bi jih nujno sprejel državni zbor. Prvi vladi nalaga, naj na podlagi utemeljenih pripomb tolminske, kobariške in bovške občine pripravi popravke dva meseca prej sprejetega zakona o obnovi in razvoju Posočja. Z njimi naj bi med drugim dovolili "smiselno samoiniciativo" prebivalcev pri odpravi poškodb (drugi sklep) in za popravila do pol milijona tolarjev lastniku dovolili, da si gradbene mojstre izbere sam (tretji sklep). Na omenjeno popotresno strankarsko politiziranje še najbolj jasno kaže četrti sklep, ki vladi še enkrat nalaga naj pripravi spremembe zakona o popotresni obnovi tako, da "bo zakon življenjski in bo dejansko omogočil hitro in učinkovito pomoč prebivalcem ter zagotovil vselitev še pred zimo". Kasneje so predlog prvega sklepa umaknili. Skoraj gotovo je, da bo septembrska razprava, navrgla še niz zamisli in predlogov, kaj vse v zakonu črtati, spremeniti ali dodati. Ob licitiranju, koliko znižati ali povsem odpraviti obrestne mere za obnovitvena posojila, bo gotovo tekla beseda tudi o "posočnini". Se pravi o položnicah za obvezni solidarnostni prispevek obnovi Posočja po potresu, ki so na eni strani v mnogočem pokazale, kakšna je v resnici pripravljenost ljudi, da konkretno gmotno pomagajo soljudem v nesreči, in na drugi nesposobnost državne administracije, da ta prispevek izvede na način, ki ne bo spravljal v jezo ljudi, ki so sicer pripravljeni pomagati v nesreči. Pri tem leti del krivde tudi na poslance. Ti se sicer zdaj izgovarjajo, da ob sprejemanju zakona za položnice niso vedeli, vendar bo bolj držalo, da jih je očitno bolj zanimalo, kako razdeliti 9 milijard tolarjev, kot pa način, kako jih od ljudi nabrati...