Janša ni prvi politik, ki je obdolžen česa podobnega. Svet je poln takih primerov. Vsekakor pa je enkraten v tem, da (prek svojih služb) delo in izsledke tujih (finskih) novinarjev, ki zgolj uspešno sledijo izsledkom (finske!) policije pojasnjuje z volilno kampanjo v Sloveniji. Še več, ugledno finsko javno televizijo naj bi upravljali iz Slovenije. A kakor koli že. V urejenem svetu politiki pod hudim pritiskom »interesa javnosti« odstopijo s položaja, še preden so (če sploh kdaj so) hudi očitki korupcije formalno procesirani in zaključeni. V Albaniji, na primer, je lansko jesen odstopil pravosodni minister Ilir Rusmajli, ker je padel pod hipoteko korupcije. V Keniji je pred dobrim mesecem odstopil finančni minister Amos Kimunya. Itd., itd. No, ne odstopajo samo manj znani in manj pomembni politiki posameznih dežel. Celo največji, najpomembnejši odstopijo, ko jih korupcijski škandal oplazi, in ne čakajo zoprnega dokazovanja. Tako je veliki združitelj Nemčij, eden največjih političnih imen Helmuth Kohl – ne zaradi korupcije v zasebno korist, ampak zgolj zaradi pravno sporne pridobitve »piškavih« dveh milijonov DM prispevkov za stranko – odšel s političnega prizorišča s sklonjeno glavo, osramočen, pozabljen in distanciran od prijateljev. A za Slovenijo ne veljajo standardi, kakršni veljajo v urejenih deželah, kot sta Kenija, Albanija. In za slovenskega osamosvojitelja ne veljajo standardi, kakršni veljajo za nemškega združitelja. Zato smo seveda pričakovali, da bo Janša prek režimskih medijev vse skupaj razglasil za volilne floskule. Kar je tudi storil. Da tožilstvo in policija ne bosta nič storila, pa je itak jasno. Trenutno se ukvarjata z domnevnimi grehi spornih orožarskih nakupov v času prejšnje oblasti. Sicer pa sta do volitev le še dobra dva tedna in gotovo ne bodo drezali v gospodarjeve rane.