Njegov recept za kupovanje podjetij je preprost - kupuje podjetja, ki jih drugi nočejo . Šentjernejskemu HYB-ju pred štirimi leti nobena banka ni hotela dati niti tisoč evrov posojila. Podjetje Educell so kupili v stečaju, Tranšped Beograd je imel velike organizacijske težave ... Plut zase rad sliši, da je vlagatelj , le da podjetij ne kupuje, da bi jih prodajal ali da bi razprodajal njihove nepremičnine. Zanima ga osnovna dejavnost podjetja. Če se mu zdi obetavna, podjetje kupi. Podjetje želi predvsem razvijati , o prodaji razmišlja šele, če se pojavi dober kupec. Brez nadzora ni prenove Večino podjetij po nakupu sam vodi vsaj nekaj mesecev in jih nato preda direktorjem. Sanacije so včasih zelo hitre. Neko podjetje so v pol leta kupili, preselili, povečali prihodke za 100 odstotkov in ga prodali. Vse to v šestih mesecih! V večini podjetij so sanacije dolgotrajnejše. V Tranšpedu Beograd so zmanjšali število zaposlenih skoraj za polovico in hkrati povečali prihodke. Srbija je zaradi stanja na trgu sploh zgodba zase. »Če v Srbiji delaš resno, takoj izstopaš iz povprečja. Konkurence praktično nimaš. Mi smo se prijavili na deset velikih državnih razpisov in bili izbrani na osmih. To je za naše razmere nenormalno,« opisuje poslovanje v Srbiji. Da ne bomo samo hvalili - nakupi podjetij niso vedno uspešni. Plut se je v teh letih naučil, da so podjetja nagnjena k inerciji - zelo težko jih trajno obdržati na novi poti. Takoj ko vajeti izpustiš, se ljudje vrnejo v utečen način dela in rezultati se obrnejo navzdol. Da se to ne bi več dogajalo, v krovnem podjetju uvaja centralni nadzor nad naložbami v hčerinskih podjetjih in skupen oddelek za razvoj kadrov. Tehnološka uspešnica je v Šentjerneju Tipičen zgled Plutovega pristopa k sanaciji podjetja je HYB iz Šentjerneja . Podjetje je nekoč sodilo pod okrilje Iskre, ki je v njem izdelovala hibridna vezja. V prejšnjem desetletju je podjetje zašlo v težave in leta 2001 imelo zelo slabe rezultate. Dušan Plut pravi, da so se takrat pojavile tudi zdravstvene težave pri delavcih, ki jih medicina ni nikoli pojasnila. Novoline je tistega leta kupil podjetje v nezavidljivem položaju, uvedel prisilno poravnavo in podjetje dokapitaliziral. »Podjetje smo reorganizirali, uvedli projektno vodenje, pridobili certifikat ISO in kot eni prvih v Sloveniji uvedli čisto proizvodnjo,« opisuje postopek sanacije Dušan Plut. Prenova podjetja je dosegla vrhunec lansko jesen, ko so zgradili nov poslovni objekt, vreden 3 milijone evrov, in nakupili še za 900 tisoč evrov opreme za laboratorije in avtomatizacijo proizvodnje. HYB so v slabih štirih letih spremenili iz problematičnega podjetja v tehnološko uspešnico . Podjetje je imelo lani 5 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička. Zanimivo je, da so zdravstvene težave delavcev izginile takoj, ko so začeli redno izplačevati plače. V HYB-ju, ki ima 125 zaposlenih, izdelujejo vezja in senzorje za telekomunikacije, medicino, za avtomobilsko in drugo industrijo. Na področju senzorjev krvnega tlaka imajo petodstotni svetovni tržni delež . Neposredno izvozijo 60 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, Ameriko, Francijo in Italijo. »Posredno konča 95 odstotkov naših izdelkov v tujini. Uporabljajo jih v 80 državah,« trdi Dušan Plut.