- Stanje v slovenski bilanci tekočih plačil se slabša, sledi iz najnovejšega poročila evropskega statističnega urada (Evrostat). V letošnji drugi četrtini je naš primanjkljaj dosegel 36 milijonov evrov ali 0,6 odstotka bruto proizvoda, kar je resda najmanj med desetimi pristopnicami, toda lesk tega nadvse ugodnega podatka zbledi ob dejstvu, da je Slovenija še lansko jesen v tekoči bilanci imela 224 milijonov evrov prebitka, kar je bilo 3,6 odstotka bruto proizvoda. Ob koncu leta 2002 so luksemburški statistiki, ki čedalje natančneje spremljajo dogajanje v prihodnjih članicah Unije, že zaznali zdrs tekoče bilance v rdeče številke, resda le za 0,1 odstotka bruto proizvoda, v prvem letošnjem četrtletju pa se je naš primanjkljaj povečal na 0,4 odstotka BDP. Najslabše posluje Latvija, kjer se je deficit skoraj podvojil od 5,6 na 10,6 odstotka BDP, pa tudi Madžarska, ki je spomladi imela poldrugo milijardo evrov bilančnega primanjkljaja, ali 8,3 odstotka BDP (v prvem četrtletju le 0,9 milijarde €, ali 4,7 odstotka). Le trem državam (Malti, Slovaški in Poljski) je v pomladanskih mesecih uspelo izboljšati bilančni položaj, vendar krepko zaostajajo za Slovenijo, še najbliže pa je Slovaška, kjer je primanjkljaj dosegel 0,9 odstotka BDP. V poročilu Evrostata ni najnovejših podatkov za glavni zgubašici iz prvega četrtletja Estonijo (-22 odstotov) in Ciper (-15 odstotkov) ter Litvo (-3,7 odstotka). Članice Unije so spomladi krepko izboljšale bilanco s tretjimi državami, saj so zabeležile 13,9 milijarde evrov presežka, kar je skoraj dvakrat več od prvega četrtletja (7,8 milijarde €), k nadvse ugodnemu rezultatu pa je največ pripomogla zunanja trgovina s 14,9 milijarde prebitka. Na evroobmočju so nasprotno v drugem četrtletju zabeležili primanjkljaj 7 milijard evrov, kar se je zgodilo prvič v poldrugem letu, ki ga zajema pravkar objavljeni pregled Evrostata. Še lansko jesen so članice evroskupine imele debelih 25,8 milijarde evrov presežka, ob koncu leta pa 23,1 milijarde.