v Nürnberg, nekemu civilistu ukradel obleko in denar ter bil, ko je minila velika noč, oddaljen od švicarske meje samo še deset kilometrov. Peš sem se odpravil do zadnje postaje pred policijsko in carinsko kontrolo. Ob enajstih zvečer je prispel mednarodni vlak in se ustavil le nekaj metrov pred menoj, da bi ga nemška policija preiskala. Ko je bila preiskava končana in je policija odšla ter je strojevodja dal znak za odhod, sem skočil pred lokomotivo, splezal nanjo in se skril med žarometi. Čez pet minut smo že prečkali nemško mejo in bil sem svoboden.« Le Ray je nadaljeval boj proti Nemcem kot pripadnik francoskega odporniškega gibanja in se kot general upokojil leta 1968. Bilo pa je tudi nekaj komičnih trenutkov. Tako je 25. junija 1941 skupina ujetnikov korakala proti parku, ko je prišla mimo atraktivna mlada ženska. V resnici ženska ni bila niti atraktivna niti mlada, vendar se je ujetnikom, ki že dolgo niso videli ženske, vsako dekle zdelo privlačno. Začeli so ji žvižgati in ko je šla mimo vrste, se ji je odpela ročna ura in padla na tla. Ženska tega ni opazila, opazil pa je eden izmed angleških ujetnikov, večni gentleman, ter zaklical za njo: »Halo, gospodična, izgubili ste uro!« Ženska, ki angleščine ni razumela, je mirno odšla naprej. Anglež se je zato obrnil proti nemškemu stražarju in mu začel dopovedovati, kaj se je zgodilo. Stražar je zgrabil uro in odhitel za žensko, ki se je medtem že precej oddaljila. Toda ko jo je uspel dohiteti, je odkril prevaro. Lepa lasulja je odletela stran in pokazala se je plešasta glava francoskega poročnika Bouléja, ki seveda ni razumel niti besede nemško. Bil je star petinštirideset let, njegova gladka koža in pozibavanje v bokih, ki se ga je naučil, pa sta ga navedla na misel, da bi na tak način lahko pobegnil. Svojim sotrpinom seveda ni bil hvaležen, da so ga tako nespretno odkrili. Sicer pa so angleški ujetniki v paketih dobivali kar nekaj pripomočkov, ki so jim olajšali beg iz Colditza. MI 9 je bil namreč angleški oddelek obveščevalne službe v Londonu, ki je v imenu svojcev ujetnikom pošiljal razne pripomočke. Zemljevidi so bili tako spravljeni v ročajih palic za tenis, toaletni pribor je vseboval majhne žage, kompase in denar, v drugih predmetih so bile lahko ponarejene nemške osebne izkaznice. V ščetki za lase so bile nekoč celo tri ampule, s pomočjo katerih je jetnik lahko simuliral napad žolčnih