Za enkrat vam lahko izdamo, da se je tja do svojega tridesetega leta pregrešil proti celi seriji kazenskih paragrafov, in to z goljufijami, sleparijami, prevarami, tatvinami, ropi in podobnimi nečednostmi. V svojem kriminalnem zagonu je obredel tako rekoč vso Evropo, se spoznal s protagonisti njenega podzemlja in posledično tudi s policaji, pazniki, ječarji in sodniki, da o njegovem nadvse intimnem poznavanju francoskih jetnišnic sploh ne izgubljamo besed. Je pa kljub pomanjkljivi izobrazbi rad sukal pero, v glavnem o svojem protizakonitem nehanju in delovanju, ne da bi zagrešena dejanja olepševal, vrednostno selekcioniral, zatajil ali se jih spokorniško kesal, kot da bi že s samo svojo izpovedjo želel biti deležen neke višje odveze. Je pa zanimivo, da je s tem pisanjem uspel, postal priznan in upoštevan književnik ter s tem zaslužil kar lep kupček denarja, tako da je v drugi polovici življenja lahko občeval v najboljši družbi, ki mu je privlačno izpovedane grehe velikodušno odpustila in nazadnje v njem videla le pripovedniško očarljivega in bralno nadvse zanimivega pisatelja, ki je s svojim delom svojo domovino proslavil tudi v svetu.