Devetega maja 1969 je New York Times objavil, da so ameriški bombniki B-52 bombardirali nekatera območja v Laosu in Kambodži, da bi pretrgali preskrbovalne linije Vietkonga. Ta objava je v Beli hiši sprožila preplah. Razširitev vietnamske vojne na sosednje države naj bi bila strogo varovana skrivnost, zato je lahko prišla novica v časopise le iz Pentagona ali Nacionalnega odbora za varnost. Da bi ugotovili, kdo izdaja državne skrivnosti, se je Bela hiša odločila prisluškovati telefonom možnih informatorjev. Trinajstega junija 1971 je isti časopis objavil še eno vročo novico: izvlečke iz tako imenovanih Papirjev iz Pentagona, tajne študije o tem, kakšni so cilji ameriške politike v Vietnamu. Iz objavljenega je bilo razvidno, da so ZDA že od leta 1954 javnost načrtno zavajale o ciljih svoje politike v Vietnamu. Predsednik Nixon je besen poklical svoja najožja sodelavca, Harryja Robbinsa Haldemana, vodjo svojega štaba v Beli hiši, in Johna Erlichmana, svojega notranjepolitičnega svetovalca. Sklenili so ustanoviti varnostno komisijo, njeni člani so se kasneje imenovali klempnerji, ki naj bi ugotovila, od kod prihajajo tajne informacije v New York Post. Člana te skupine sta bila tudi Gordon Liddy in Howart Hunt. Kmalu so ugotovili, da je Papirje iz Pentagona časopisu poslal Daniel Ellsberg, nekdaj zaposlen v obrambnem ministrstvu, ki se je tedaj zdravil v psihiatrični bolnišnici. Liddy in Hunt sta želela dobiti njegovo zdravniško kartoteko, da bi ga lahko očrnila kot neprištevnega. Vlomila sta v ordinacijo njegovega psihiatra, toda Ellsbergove kartoteke nista našla. Tako se je že v začetku pokazalo, kakšnih prijemov se bo posluževala ta skupina.