Vsebine, ki opredeljujejo predštevilsko obdobje, so: razvrščanje, urejanje, relacije in vzorci. Razvrščanje je proces oblikovanja skupin glede na dano lastnost oziroma lastnosti. Skupino predmetov (oseb, pojmov …) lahko uredimo glede na intenzivnost vrednosti določene spremenljivke: od najmanjšega do največjega, od najdebelejšega do najtanjšega … Z relacijami vzpostavimo med člani dveh skupin neki odnos. Primer: Različne sadeže lahko razvrstimo po barvi in dobimo skupino rdečih sadežev, skupino modrih sadežev, skupino rumenih sadežev … Rumene sadeže lahko uredimo na primer še po teži, od najlažjega do najtežjega. Relacijo med sadeži in otroki pa bi si lahko ilustrirali kot »rad/a jem«. Vsak otrok lahko najprej pove, katero sadje mu je najljubše, kasneje pa to prikažemo s črtami, ki jih povlečemo od imena otroka do narisanega sadeža. Vzorci so vsebina, ki se pogosto pojavlja v predšolskem obdobju, običajno z navodilom »nadaljuj«. V glavnem ločimo vzorce iz konkretnih predmetov (rdeča žoga, modra žoga, rdeča žoga, modra žoga …), grafične vzorce (lahko uporabimo žige) ter vzorce iz simbolov (na primer, 1, 3, 1, 3 …). Ne smemo pozabiti na gibalne vzorce (na primer ples), ritmične vzorce (plosk, tlesk, plosk, tlesk …), glasovne vzorce (hov, mijav, hov, mijav …). Vzorec je dobro opredeljen takrat, ko se enota vsaj dvakrat ponovi. Od otroka torej ne moremo pričakovati, da bo nadaljeval vzorec z mačko, če smo narisali zaporedje živali pes, mačka, pes. Z omenjenim primerom dejansko nismo povedali otroku, kaj naj ponavlja.