Od samih začetkov bavljenja s kompozicijo me je izmed komponent skladbe vroče zaposlovala forma, pravzaprav cela množica form, ki jih občutim, da se ob klasičnih, zgodovinskih, lahko enakovredno pojavljajo v sodobnem delu. Kot vse ostale sestavne dele skladbe, ki jih lahko v analizi ločimo in vzamemo pod lupo, je tudi forma s totalno reinstalacijo v izgradnji dodekafonskega sistema in potem serijelnosti doživela popolnoma novo vsebino. Ta je omogočila ne samo komponiranje v tem sistemu in nadaljnjo izgradnjo, temveč tudi široko iskanje v vse smeri, kjer se lahko eksperimentira z raznimi oblikami bodisi sintetičnih, izmišljenih form, ali form, prenesenih od drugod, iz likovnih umetnosti, življenja, besedila. Sama sem večkrat raziskovala svobodno zasnovane forme, kot npr. aditivnost elementov, razvijajočo se obliko, hitro menjavanje jeder, katerih material pa se navezuje na starejše načine v smislu oblikovanja melodičnosti iz tonalnosti itd. Vse to omenjam zaradi lažjega razumevanja, da je za dobro izvedbo, ki vključuje izvajalčevo interpretacijo in oblikovanje dane forme v smislu konsistentnosti in adekvatnosti, nujna seznanjenost s sodobno glasbo in sodobno izvajalsko prakso, ali pa intenzivne skupne priprave, ki zadevo olajšajo.