Soglasje krepi avtonomijo uredništva nasproti lastniku. Novinarji imajo zaradi njega v razmerju do lastnika zelo močno pozicijo, drži - vendar, dodaja Lesjak, »novinarski poklic ni navaden poklic, ni kateri koli poklic. Povezan je z marsičim: z nazorskimi opredelitvami novinarja, z moralnimi in profesionalnimi normami in vse te je treba spoštovati. Ne morem reči, da bom pisal za, ne vem, Slovenske novice, če ne sprejemam njihove programske zasnove in njihovega odgovornega urednika, ki mi lahko diktira, kako naj pišem.« Zato je institut soglasja po njegovem prepričanju boljši od mnenja, ki lastnika medija ne zavezuje k ničemur. Soglasje pa ga sili v pogovor in dogovor z redakcijo. »Kadar je v veljavi institut soglasja, je pri kadrovanju odgovornega urednika mogoča samo kompromisna rešitev. Nihče ne more prevladati nad nikomer, ne lastnik ne uredništvo, kar pomeni, da je nujen dogovor. In če je potreben dogovor, je to dobro tako za uredništvo kot za lastnika. Sicer se ponavljajo zgodbe, ki smo jim bili priča v Srbiji ali na Češkem.«