Amandmaja SKD seveda nisem podprl s Peterletovimi argumenti - le v točki, da je taka ureditev v svetu nepoznana in (dodajam) absurdna, se strinjava. Absurdno je, da bi novinarji v kateremkoli mediju, javnem ali zasebnem, lahko diktirali lastniku (oziroma usmerjevalcu javnega medija - Svetu RTV), koga jim sme postaviti za šefa. Kdor se zavzema za to, preprosto ne ve ne tega, kaj je svoboda tiska, ne tega, kako se zagotavlja svobodo obveščanja preko javne TV. Toda prav tako protiustavno pa bi bilo odvzeti novinarjem vsak vpliv na imenovanje šefa, ki vodi in usmerja njihovo delo. Poleg zunanje svobode tiska oziroma izražanja, ki pripada vsakemu lastniku zasebnega medija, pri javnem mediju pa javnosti oziroma njenim zastopnikom, poznamo namreč v ustavnem pravu tudi notranjo svobodo tiska oziroma izražanja - tisto, ki pripada novinarjem znotraj medija. Medij bo sicer sporočal to, za kar je bil ustanovljen in za kar skrbijo od lastnika (oziroma od Sveta RTVS) imenovani odgovorni uredniki - toda novinarji tu konec 20. stoletja niso in ne morejo biti več le plačana delovna sila brez pravic. Ena od njih je pravica, da jih lastnik, preden jim imenuje šefa, vpraša za mnenje.