itd., končno pa tudi samostojno življenje, stanovanje, družino ... Pa seveda kredite in nove zmote. Saj človek kar strmi nad to slovensko mizerijo: uboge duše ponujajo sebe, svojo pridnost, željo in veselje do dela, dobijo pa pisanje prošenj, socialko in predolgo trajajoče vključevanje v t. i. trg dela, znane negativne trende, na katere marsikdo odgovori z dodatnim izobraževanjem, podiplomskim študijem. Beri: s podaljševanjem agonije, ki utegne pripeljati do »statusa« prestarega iskalca prve zaposlitve brez uradno priznanih delovnih izkušenj in do tistega usodnega delodajalčevega vprašanja: »Kje pa ste bili do sedaj?« Pomislite, nekdo daje vse od sebe, okravateni gospodje pri koritu pa raje pametujejo, namesto da bi dali priložnost. In bili veseli, da bo ta nekdo plačeval davke in prispeval v pokojninski sklad. In kakšne so možnosti, da bo današnji iskalec prve zaposlitve sploh dočakal pokojnino? Spričo dejstva, da naši politiki raje operirajo s svojimi floskulami o slovenski svetli prihodnosti v vrhu sveta, kot pa skrbijo za kilavi tukaj in zdaj, izgleda zelo slabo. No, še vedno pri nas lahko delaš za majhen cvenk, na črno ... Lahko se tudi samozaposliš in si plačuješ prispevke za pokojnino, za zdravstveno in socialno zavarovanje ... Skratka, zmeraj lahko čaraš oziroma sestavljaš konec s koncem. Ampak, za to ni nihče študiral. Nihče ne študira zato, da bo na koncu čakal na ustrezne ukrepe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z zaposlovanjem mladih. Ne, študira zato, da bi laže dobil primerno službo. Ne pa da bo po študiju moral razmišljati o izselitvi iz Slovenije. Ker ga tu očitno nihče noče ...