Modro je, če zdravnik uporablja odprta vprašanja, nadaljuje sogovornica, ker bolniku puščajo veliko možnosti in odločitev o tem, kaj mu želi povedati, in predvsem, kako globoko se bo pri tem odprl. Predvsem pa bolniku pomaga zdravnikovo sočutje za njegovo trenutno stanje. Sočutje, pravi asist. Urška Lunder, dr. med., je sicer težko opredeliti. Po nekaterih definicijah je sočutje sposobnost in pripravljenost za vživljanje v čustva drugega. Vendar, meni sogovornica, kaj takega v celoti ni nikoli možno. Če sami nismo v enaki situaciji, ne moremo nikoli povsem razumeti čustev sočloveka. Bistvo sočutja je, da bivamo ob nekom, ki potrebuje podporo, in mu dovolimo izraziti čustva. Ko ta čustva lahko sprosti in je prvi naval mimo, nastopi čas za razlago.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Modro modro splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
zdravnik zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
uporablja uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odprta odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
nadaljuje nadaljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sogovornica sogovornica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
bolniku bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
puščajo puščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
odločitev odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
predvsem predvsem členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
odprl odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Predvsem predvsem členek
pa pa priredni veznik
bolniku bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
pomaga pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
zdravnikovo zdravnikov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sočutje sočutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
trenutno trenuten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Sočutje sočutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
asist. asist. okrajšava
Urška Urška samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Lunder Lunder samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
dr. dr. okrajšava
med. med. okrajšava
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
opredeliti opredeliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Po po predlog; mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
definicijah definicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sočutje sočutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sposobnost sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
pripravljenost pripravljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
vživljanje vživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
Vendar vendar priredni veznik
meni meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sogovornica sogovornica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
celoti celota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
možno možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
v v predlog; mestnik
enaki enak nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
situaciji situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
razumeti razumeti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
sočloveka sočlovek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Bistvo bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sočutja sočutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
bivamo bivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ob ob predlog; mestnik
nekom nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
podporo podpora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
dovolimo dovoliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
izraziti izraziti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Ko ko podredni veznik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sprosti sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
naval naval samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
mimo mimo splošni prislov; nedoločena stopnja
nastopi nastopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
za za predlog; tožilnik
razlago razlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva
avtor: neznani novinar