Ustanovitelj prve dunajske kavarne je bil Kolschitzky, domnevno poljskega rodu, ki je bil ob turškem obleganju Dunaja prevajalec in pogajalec med avstrijsko in turško stranjo. Ko so Turki zbežali iz mesta, so za sabo pustili večje količine kave. Pripoved pravi, da so skušali Avstrijci te vreče zažgati, a jih je omenjeni Kolschitzky prosil, da bi za nagrado rad dobil to kavo. Nato jo je spražil in odprl prvi lokal, kot jih je videl v Turčiji, tudi na Dunaju. Ljudem takšna kava ni bila všeč, motila sta jih usedlina in grenak okus, zato se je odločil, da bo naredil »dunajsko kavo«. Tako jo je precedil in od takrat naprej ponujal pod tem imenom. Ob kavi pa so v njegovi kavarni ponujali tudi kvašene rogljičke v obliki turškega polmeseca (kot simbol zmage nad Turki), in iz te dunajske tradicije, da se je ponujala sladkana kava z mlekom in pecivom, se je razvil tip kavarne tudi pri nas. Zanimivo je tudi to, da se je še pred manj kot sto leti v kavarnah v Sloveniji pila precejena kava – na podoben način kot pred tristo leti v tej prvi dunajski kavarni.