Veliko mirovnikov, med njimi tudi nekaj Slovencev, se je odpravilo v Irak, da bi kot živi ščit preprečili grozečo vojno. Če bodo Američani kljub temu napadli, mirovnikov morda ne bodo pokončale ravno bombe iz letal, temveč strupi, ki jih bo veter širil iz bombardiranih tovarn in skladišč. Že večkrat smo na televiziji videli iraške otroke, ki umirajo v bolnišnicah, ker nimajo zdravil. Tudi tem so priskočili na pomoč mirovniki, ki so s seboj pripeljali najnujnejša zdravila. Lepo je, da pomagajo, vendar ali se je že kdo od njih vprašal, koliko več zdravil bi se dalo kupiti z denarjem, ki ga je Husein zapravil za samo eno od svojih številnih razkošnih palač? Saj Iraku doslej še nihče ni prepovedal uvoza zdravil. In kakšen bi šele bil življenjski standard iraškega prebivalstva, če bi, namesto da je izdeloval orožje, ki je prepovedano po mednarodnih konvencijah, vsa ta sredstva uporabil za blaginjo svojih državljanov? (Po zalivski vojni je varnostni svet ZN izdal odločbo 1441, ki prepoveduje Iraku kakršnokoli proizvodnjo in skladiščenje orožja za množično uničevanje.)