»Točno. Ob koncu devetnajstega stoletja. Mislim, da tip takrat še ni znal nastaviti časovnega stroja, saj mi še na kraj pameti ne pride, zakaj naj bi izbral prav leto 1892. Ampak tako je pač bilo. Nenadoma sem se znašel v letu 1892. V Berkeleyju. Še vedno sem bil v Berkeleyju. Nisem se niti ganil z mesta; premaknil sem se samo v času. Razgledal sem se malo naokrog in jo nato mahnil proti središču San Francisca. Nisem si mogel kaj, da si ne bi ogledal mesta, kakršno je bilo pred katastrofalnim potresom leta 1906. Bil sem zgodovinar ... No, pravzaprav sem študiral zgodovino, kot izbirni predmet pa sem vpisal zgodnje dvajseto stoletje. Takšne priložnosti res nisem mogel izpustiti in prav malo mi je bilo mar, če je profesorja skrbelo, da bi lahko prišlo do tega, da bi se spremenila zgodovina. Sicer pa sem imel pri sebi majhno napravo in ni mi bilo treba storiti nič drugega kot pritisniti na gumb -- in v hipu bi bil doma. V vsakem primeru naj bi se napravica samodejno vključila v 48 urah, tako da me vse skupaj ni prav nič skrbelo, čeprav so me ljudje zaradi oblačil in načina govora bolj čudno gledali. Imel sem tudi šop starih bankovcev, tako da bi si lahko privoščil kak prigrizek ali pa kupil kak spominek. In tako je naneslo, da sem kupil revolver. Čudoviti, stari revolver znamke Colt. No, zdaj je že star, takrat pa je bil še čisto nov.«