Gru-gru-gru … s Casanovo sva spet zaljubljena. To sklepam po šopku, ki se bohoti na moji mizi. Ampak zakaj takrat, ko je vse krasno, začnejo z neba padati ušpičene prekle? Seveda imam v mislih to, da Grega po novem stanuje samo pet hiš od mene. Dobili ste me med pospravljanjem. V svoje in v dobro svojih bližnjih sem ugotovila, da je pospravljanje koristno za dušo in telo – kalorije in negativna čustva kar izpuhtijo v zrak. Primer pozitivnega mišljenja: Ne, Casanova mi rož ni poslal zato, ker bi imel slabo vest, Ah, saj ni tako zelo razmetano, Iz mojega stanovanja se ne vidi v Gregovo … itd ... Kot lahko vidite, sem čistko v stanovanju združila s čistko v glavi – me čisto nič ne stane. Je vedno ista pesem: ko sem končno pomirjena, kolikor je mogoče, začnem pogrešati najhujše naravne katastrofe! Casanova v tem obdobju veliko dela v Italiji, po stari navadi šari po glavah supermanekenk – ok, ljubosumna sem, čeprav si večkrat dnevno po telefonu izpoveva večno ljubezen. To je resno. A Grega je edini, ob katerem se v katerem koli življenjskem obdobju počutiš, kot da si ravnokar špricala matematiko, si kupila liziko, šla ležat na travnik in prvič segla z roko pod hlačke. Kam že sem pospravila termometer?!