Zelo sem bogat. Po znanju! In na svoje znanje sem zelo ponosen. Tudi denarja imam dovolj, a gre vse v razvoj. Ni pa res, da sem samovšečen. Tisti, ki to misli, naj se sam postavi v mojo kožo. Če bi nekdo naredil tako veliko v življenju, kot sem jaz, bi se marsikdo še na precej drugačen način pokazal pred drugimi. Foušarija pa je lastnost tistih, ki v življenju niso storili ničesar. Sem pa trmast. To drži. Od majhnega sem bil delaven, tega me je naučil oče na kmetiji. Znan sem bil pa že v osnovni šoli. Že v petem razredu sem sam naredil semafor, v sedmem računalnik, v osmem razredu sem se v šolo pripeljal s svojim, doma narejenim avtomobilom. Že takrat pa sem se seznanil tudi z zavistjo. Zavidanja je bilo v mojem življenju vedno veliko, a zdi se mi, da mi ljudje zavidajo znanje, ne bazena, koče in helikopterja. Vedno sem imel željo po letenju, a oče je govoril: Pusti tiste na letališču, ki nič ne delajo, pa še stane veliko. In sem delal. Vsa poletja sem vozil kombajn, vsa polja na Gorenjskem poznam. Zaslužek sem vložil v stroje in orodje ter odprl delavnico. Sam pri sebi pa sem si rekel, da bom, ko bom imel dovolj denarja, kupil helikopter. To sem uresničil.