Najprej so me pri šestih vpisali na glasbeno šolo, ker je bil oče velik glasbeni navdušenec. In začel sem igrati harmoniko ( smeh ). Resno, totalna akcija. Če bi oče igral nogomet, bi postal pa nogometaš. Tako pa me je speljal v glasbene vode. Žal še nisem našel načina, kako bi harmoniko vključil v svojo glasbo, ampak ... Desna roka dela, ne? Potem so prišla najstniška leta: prvi obiski diskotek in srečanje z novim valom elektronske glasbe, ki me je tako navdušila, da je šla harmonika na klin, jaz pa sem kupil gramofone, začel trenirati v sobi in čakal na priložnost. Krstni nastop sem brez linča publike uspešno preživel v nekem malem koprskem klubu, potem pa sem zelo hitro prestopil v Odeon, ki je bil takrat nekaj zelo ekstravagantnega. Ta prestop je bil zaradi nove publike, vlaganja v plate in razvoj bistven za mojo kariero. Imel sem pravi klub, pravi stage.