V splošnih določbah predloga zakona je natančno opredeljeno, za varstvo katerih živali velja in kaj se šteje za njihovo mučenje, ki je prepovedano. Nadalje našteva dolžnosti in odgovornosti za lastnike in rejce živali, postavlja pogoje za prevoz rejnih in drugih živali, ki se tičejo prevozne opreme, vključno z napajalnimi napravami in terminali za oskrbo in počitek živali na obmejnih prehodih. Predlog zakona opredeljuje tudi ravnanje z zapuščenimi živalmi, za katere mora država zagotavljati preventivno zdravstveno varstvo in nujno veterinarsko pomoč, občine nekega območja pa naj zagotovijo zemljišče, postavitev in obratovanje zavetišč za oskrbo zapuščenih družnih živali. V predlogu zakona so tudi navedeni dopustni in prepovedani posegi na živalih. Za ilustracijo navedimo, naj bi bilo po tem predlogu prepovedano kupiranje repov in uhljev psom ter podobni modni posegi, razen kadar po veterinarski presoji koristijo zdravju živali. Zakon opredeljuje tudi (ne)dovoljene poskuse na živalih za znanstvenoraziskovalne namene in pristojne strokovne ustanove, ki izdajajo potrebna dovoljenja in nadzirajo take poskuse. Našteva tudi dovoljene načine usmrtitve živali. Za nedopustna dejanja na živalih so v zakonu predvidene kazni, ki so že usklajene z novim kazenskim zakonom. Nadzor nad izvajanjem tega zakona naj bi opravljale po uradni dolžnosti veterinarska inšpekcija, policija, lovska inšpekcija, pa tudi predstavniki društev proti mučenju živali v okviru javnega pooblastila, za nadzor nad poskusi na živalih pa tudi strokovno-etična komisija. Ker zakon določa razmeroma visoke kazni, naj bi z njegovim doslednim izvajanjem država nabrala dodatna sredstva. Z njimi in s pomočjo posebnega davka, ki naj bi ga na pobudo društev proti mučenju živali uvedli za vse, ki trgujejo in imajo koristi od živalskih produktov, pa naj bi zgradili in vzdrževali vsaj pet do šest regijskih zavetišč za zavržene živali.