Nekaterim lovskim psom krajšajo rep zato, da zmanjšajo možnost poškodb, ko denimo pes išče divjad po težko prehodnem in bodičastem okolju. Rotvajlerjem pa so, denimo, začeli skrajševati rep že v srednjem veku, ko so jih uporabljali za čuvanje živine v hlevih goveje živine. Hlevi so bili na obrobju večjih mest, živina je bila pravzaprav zaloga hrane, rotvajlerji pa so živino čuvali tako, da so skupaj z njo živeli v hlevu. Ker so ležali v umazaniji, je med drugim pogosto prihajalo do vnetnih procesov na repu in so jih zato začeli skrajševati. V večini primerov pa je kupiranje repa stvar mode oziroma pasemskega standarda, ne pa stvar potrebe oziroma koristnosti za žival. V Evropi so skrajševanje repa že pred več kot dvajsetimi leti prepovedali v skandinavskih državah, poseg pa je prepovedan tudi že v mnogih drugih evropskih državah. Tako na slovenskih pasjih razstavah pogosto vidimo rotvajlerje z nekupiranim repom, pa tudi nemške bokserje, zelo redko pa dobermane. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je po drugi strani na naših razstavah še vedno veliko nemških dog, dobermanov in tudi nemških bokserjev s kupiranimi uhlji. To je seveda povsem nepotrebno mučenje živali. Lahko se le vprašamo, do kdaj bodo smeli na slovenskih pasjih razstavah sodelovati psi s kupiranimi uhlji. (jv)