Hopla, sem naročnik Nedeljca in kot berem, pripravlja vlada oster zakon, ki bo kršil pravice kadilcev, pa čeprav smo po ustavi vsi enaki. Ne le kršil, povsem poteptal jih bo, kot da ne bi prav kadilci prispevali velikega dela denarja k proračunski pogači, iz katere si nato tisti, ki to lahko počno, režejo debele kose in kupujejo letalske vozovnice za izlete po Evropski uniji, za osemkolesnike, za aviončke in službene avtomobilčke, za … Ta zakon naj bi menda pričel veljati tja do poletja … Ker pa sem bil to, torej strasten kadilec, tudi sam, bi vsem, ki so to še in nimajo dovolj trdne volje, da bi nehali kaditi, rad pravočasno pomagal, da se ne bodo znašli v zapostavljenem položaju. Že zdaj namreč prihaja do situacij, ko kadilce gledajo kot sovražnike države številka 1 (ne glede na tiste kupe denarja, ki jih za nakup osemkolesnikov ter letalskih kart do Bruslja z nakupom cigaret prispevajo v proračun). Torej! Tudi sam sem bil strasten kadilec celih 46 let, končalo pa se je natančno 11. decembra 2005. Tistega dne sem šel v hladilnico Lenart in kupil deset kilogramov krompirja, za katerega sem plačal 430 tolarjev. Ne za kilo, za vseh deset kilogramov! S kupljenim sem se odpravil proti domu, med potjo pa sem se ustavil v bifeju. Naročil sem kavo, jo plačal, nato pa ugotovil, da sem cigarete pozabil v avtu. Ni se mi ljubilo ponje, zato sem rekel natakarju, naj mi da zavojček. Dal ga je z besedami »450 tolarjev!«. Ko sem mu odštel zahtevan denar, so me popadle globoke misli, prvič v taki »primerjalni obliki«. Za deset kil krompirja 430 tolarjev, za dve deki cigaret pa 450 tolarjev. In sem se kar brez Bručanovega zakona odločil, da je nesorazmerje preveliko in da ne bom več kadil. Pri tem je tudi ostalo, pa čeprav sem pokadil tudi do dva zavojčka in pol cigaret dnevno, kar znese 9549 kil krompirja letno. Za mojo kadilsko dobo to torej pomeni, da sem »pokuril« 18.888.750 tolarjev oziroma dobrih 439.273 kil krompirja. Vlakovna kompozicija krompirja. Ali pa vsak dan kilogram mesa brez kosti – in še bi lahko z marsičim primerjal. Sedaj že drugo leto ne kadim in tudi nikoli več ne bom. Če me bo prijelo, se bom spomnil na tiste tone krompirja, pa bo odleglo. Kaj meniš, Hopla, o mojem receptu za zmanjšanje dotoka sredstev v državni proračun?