Seveda pa je to že druga zgodba, o kateri bomo v naslednjih letih slej ko prej še veliko razpravljali. Za našo trenutno rabo je bolj pomembna ugotovitev, da se afera Šuštar pravzaprav ni zgodila po naključju, ampak je otrok razmer, v katerih je država brez temeljitega in sistematičnega nadzora ter brez jasnih evalvacijskih kriterijev delila razmeroma velike kupe denarja. Zato za temeljito razčiščenje tovrstnih korupcijskih zgodb ne zadošča le učinkovito in koordinirano delovanje policije in tožilstva, ampak bo potrebno potegniti tudi določene sistemske poteze in delo na ministrstvih že v izhodišču zastaviti tako, da ne bo več mogoče, da bi nekaj državnih uradnikov brez pravega nadzora odločalo o tem, kam bodo šla večmilijardna sredstva, kaj šele, da bi denimo podjetja lahko dobivala nepovratne subvencije na podlagi elaboratov, ki bi jih pisali taisti uradniki. Ali, če sem še bolj konkreten, zaradi afere Šuštar nam je predsednik vlade dolžan kar nekaj pojasnil pa ne samo zato, ker je vse skupaj udarilo sumljivo blizu njegove stranke, ampak predvsem zaradi tega, ker je kot človek s sedemletnim premierskim stažem odgovoren za to, da smo skušali razvoj podjetništva podpirati tudi na način, ki je kar klical po korupciji. Če pa tovrstnih pojasnil ne bo, bo to pomenilo, da imamo vlado, ki se ne upa javno priznati lastnih napak, kaj šele, da bi se bila iz njih pripravljena tudi česa naučiti kaka paranoična glava pa bi ob tem lahko celo zapisala, da si je nekaj liberalnih velmož tak sistem deljenja državne pomoči izmislilo zanalašč, da bi lahko brez pravega nadzora državni denar pretakalo v žepe sebi bližnjih podjetij. Drugače povedano, če bo predsednik vlade še naprej bentil čez novinarje, češ da neupravičeno in zlonamerno dregajo v njegovo stranko, hkrati pa ob aferi Šuštar ne bo prispeval ustreznih pojasnil, niti njegova vlada ne bo spremenila načina deljenja državnih pomoči, bo povsem na mestu celo ugotovitev, da prej opisane napake niso recimo temu tako posledica pomanjkanja zgodovinskih izkušenj države pri tržni regulaciji gospodarstva, ampak so vpisane v samo jedro vladajoče politike.