Čakanje na izpolnitev te šarmantne in prestižne nominacije so v Gradcu razumeli tudi kot možnost, da do leta uresničitve kulturnega prestolništva pregledajo svoje kulturne tradicije, ki zaradi posebne kulturno-politično-geografske lege Gradca niso lokalne, temveč priznano vplivne v tako imenovani jugovzhodni evropski kulturni in politični (tudi gospodarski seveda) prostor. Sestavljanje koncepta za evropski kulturni metropolitanski Gradec 2003 je zato že zaradi sile in teže tovrstne funkcije v preteklosti izhajalo iz kulturne in politične geografije. Gradec prihodnjega leta v svojih obsežnih in aktivnih kulturnih programih namreč ne bi pokazal svoje avtentične podobe, če bi spregledal desetletja staro usmerjenost v odstranjevanje duhovnih in kulturnih meja med državami in narodi jugovzhodne Evrope, ki so jih sicer z navidez neuničljivimi mejniki postavili samodržni politični sistemi. Gradec je z iskreno odprtostjo rahljal grobo zaprtost v državah od nekdanje Češkoslovaške do nekdanje Jugoslavije, s prepričanjem v brezmejnost duha je tja prenašal vsaj evropsko kulturno ozračje in tako budil zavest o svobodi in željo po ustvarjalnem pretoku. Politične spremembe v socialistični srednji in jugovzhodni Evropi so se pred desetletjem zato lahko učinkovito oprijele doseženih rezultatov, ki pa še niso dosegli svoje končne stopnje.