Menim, da ima zdaj Fidel Castro eno samo resnično težavo Projekt Varela, to pa zato, ker je vanj vključenih na tisoče ljudi. Trdim tudi, da komunistična partija, vlada in varnostna služba nenehno razpravljajo o tem projektu. Biti moramo legalisti in spoštovati veljavne pravne predpise. Diaspora ni izključena. Prav nasprotno. Drugi korak je po naši strategiji priprava delovnega dokumenta, ki smo ga poimenovali Nacionalni dialog. Predvideva tudi upoštevanje mnenja diaspore o vseh pomembnih vprašanjih naše sedanjosti in prihodnosti. Diaspori v Miamiju predlagamo, naj se na Kubo vrača počasi in umirjeno in naj nikakor ne sodeluje v prvi garnituri nove oblasti po Castrovi smrti. Menimo, da kubanski izseljenci še vedno ne razumejo, da je 45 let totalitarnega režima spremenilo strukturo naroda, navade in mentaliteto. Ljudje so bili žrtve komunizma in zdaj jih ne smemo spremeniti v žrtve demokracije. Zato je pomemben nacionalni dialog, s katerim je mogoče pravočasno ustaviti vsakršno obliko nasilnega ravnanja. In še nekaj, če že govorimo o diaspori. Pomoč, ki jo od diaspore v Miamiju prejemajo soproge političnih zapornikov in znaša 50 dolarjev na mesec, se mi zdi sramotno skromna, znesek bi bilo treba nemudoma povečati. Naši ljudje v ZDA imajo veliko denarja, in če želijo pomagati, lahko to storijo tudi tako.