ZDA so po kubanski revoluciji 1959 postale obsedene z ubojem Fidela Castra, trdi Jose Perez Fernandez, polkovnik v kubanskem notranjem ministrstvu, ki je med letoma 1959 in 1998 tudi odkril nekaj načrtov za Castrovo usmrtitev. Fernandez za to obtožuje ameriško vlado, Cio in teroristične organizacije, ki jih financira Washington. "Te načrte je v teh štiridesetih letih kovala in pripravljala vsaka od devetih ameriških administracij", dodaja Fernandez. S terorističnimi organizacijami je Fernandez mislil predvsem na Kubansko-ameriški nacionalni sklad, katerega vodje naj bi bili vpleteni v vsaj pet poskusov atentata na Castra, zadnjič leta 1998 na ibersko-ameriškem vrhu na Portugalskem. Istega leta je za New York Times spregovoril tudi kubanski imigrant Luis Posada Carriles, ki je priznal, da je pripravil vrsto bombnih napadov na hotele, diskoteke in restavracije na Kubi, pri čemer je bil ubit tudi neki italijanski turist. Cilj njegovih akcij je bil zmanjšati dotok dolarjev na ta osiromašeni otok, kamor so se zgrinjale množice turistov. Posada je tudi priznal, da je njegove akcije proti Castru financiral milijonar Jorge Mas Canosa, največji in najvplivnejši Castrov nasprotnik, ki je vrsto let vodil Kubansko-ameriški nacionalni sklad (CANF). Znano je, da ima CANF glavno vlogo v odrejanju ameriške politike do Kube, pri čemer se javno zavzema za spodkopavanje komunističnega režima. Posada je v svojo izpoved vpletel tudi Belo hišo, kjer so ga kot Castrovega sovražnika večkrat sprejeli predsedniki Reagan, Bush in Clinton.