Pravzaprav je nisem spraševala, če je poročena, ker sem slutila, da najbrž ni. O, pa je bila, celega pol leta, mi je povedala kar sama od sebe. Potem ga je nagnala. Tisti grobijanski moški šovinist je zahteval nekakšen seks in tu in tam je omenjal, da bi želel kosilo. Je ne bom počakala, da bi šli skupaj na zajtrk? Pravzaprav že zelo zamujava, sem rekla. Bodo že počakali, sva emancipiranki ali nisva? Ko sva prišli v jedilnico, je na vratih čakal besni organizator, ker nisva izpolnili nekakšnih anket. In sva ostali brez zajtrka. Nič hudega, se je zahihitala, to je dobro za kožo. Meni je ves dopoldan tako krulilo po želodcu, da je predsedujoči vsake toliko pogledal pod mizo, če tam morda ne leži pobegli prašič. No, po tistem je nisem več čakala, zato pa je ona mene; izsilila je obljubo, da jo bo cenjeni soprog peljal domov, ko pridemo na letališče. S temi primitivnimi taksisti zares noče imeti opravka! Obljubila sem. Vsekakor pa jo bom nekje na pol poti med Brnikom in Ljubljano na ves glas vprašala, če je poročena. Gotovo bo z veseljem ponovila, zakaj je nagnala svojega soproga