Tistega dne ni imela izbire. Bila je lačna, da ji je krulilo po želodcu, poleg tega pa se ji je zelo mudilo. Ugotovila je, da je v zamudi z bolniškimi popisi, kar je bilo pravzaprav logično. Navada je bila, da so jih zdravniki narekovali v diktafon, potem pa so jih administratorke prepisovale. Atlanta je samo enkrat doživela, da je administratorka zaupne informacije prodala časopisu, pa ji je bilo dovolj. Poleg tega ni marala površnosti, saj se je dostikrat zgodilo, da so strojepiske vložile dokumente v napačne mape, kar je povzročilo velikansko zmedo. V kliniki dr. Yorka je za vse administratorke skrbela Greta Polsen, na prvi pogled veličastna ženska, ki bi po vedenju lahko zasedla kateri koli prestol. Ni seveda sodila v zbirko lepih in mladih, prej bi rekli, da je bil njen strogi obraz s tesno stisnjenima ustnicama in nepravilnimi potezami bolj grd kot kaj drugega, če ne bi bil tako zelo dostojanstven. Greta sama je bila poosebljena diskretnost in nanjo se je dr. York popolnoma zanesel. Atlanta pa ne in zato je med njima takoj vzcvetelo nekaj, kar bi lahko sprva imenovali le odpor.